Payday loans

Vredno ogleda

vredno-ogleda-2Kjer se srečata mediteranska in celinska Slovenija, kjer se iz oči v oči pogledata apnenec in fiš, nas prevzame pogled na raznoliko pokrajino, prepiha sunek burje in privabi vonj po domačem. Naravna in kulturna dediščina vabita popotnike k ogledu svetovnih znamenitosti, najdemo pa tudi veliko neodkritih kotičkov.

Prospekt je nastal v sodelovanju LAS Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in LAS Krasa in Brkinov. S skupnim katalogom smo tako združili območje v celoto, ki je geografsko povezana.

Voda je pomembna soustvarjalka življenja, kar se kaže v kulturnem in naravnem okolju. Silne vode, ki jih hrani kraško podzemlje, ustvarjajo čudovit nadzemni in podzemni svet. Kraške jame vabijo v svoje nedrje. Burje pa ne poznajo samo Kraševci, močno brije tudi po brkinskih slemenih in ob vznožju Nanosa.

Jedi naših starih mam vabijo na podeželje, kjer vam na turističnih kmetijah pripravijo tradicionalne domače dobrote. Med njimi najdemo domač pršut, pancete in zašinek, joto in druge mineštre, krompir v zevnici, polento, njoke.

(1) Postojnska jama je splet 20 kilometrov rovov, galerij in dvor- an. Vanjo se popeljete z jamskim vlakcem in jo občudujete v vsej svoji lepoti. Sredi 123 m visoke skalne stene visi (2) Predjamski grad, ena najslikovitejših zgradb. Pod gradom se skriva jamski svet – labirint hodnikov, rovov ter dvoran. Nekoliko težje dostopna je (3) Pivka jama, saj moramo do njenega dna in do rečice po 317 stopnicah, nadelanih v udorno brezno. Svojevrstna jamska dvonadstropnica (4) Črna jama je dobila ime po svojem sajastem izgledu. V (5) Planinski jami se združita podzemna rečica iz Pivke jame ter podzemna rečica Rak. Skrivna kraška pokrajina (6) Planinskega polja v kraškem porečju Ljubljanice velja za eno od zakladnic kraških pojavov. (7) Nanos mogočno kraljuje nad Postojno, razveseljuje planince in jadralne padalce. Na pobočju Nanosa je tudi znamenita cerkev svetega Hieronima. Dolino ob reki Pivki je narava obdarila s trinajstimi presihajočimi jezeri, med njimi sta večja (8) Petelinjsko in (9) Palško jezero. (10) Šilentabor je bil poseljen že v prazgodovini in rimski dobi, zlato dobo pa je doživel v času turških vpadov. Danes nas preseneti s čudovitim razgledom ter cerkvijo svetega Martina. Na obronkih Javornikov se dviga razgledni (11) vrh Svete Trojice, pod katerim naj bi ležal legendarni Vrh od Svete Trojice, dom Martina Krpana. V okolici Pivke se nahaja Krpanova pot. (12) Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče, ki nastaja na območju starih italijanskih kasarn v Hrastju v Pivki. Seznanimo se o večtisočletni vojaški in utrdbeni dediščini Pivške kotline. Na (13) Svetem Primožu nad Pivko je podzemna utrdba, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v Alpkem zidu ob italijansko–jugoslovanski meji. Tradicija kamnoseštva na Kalu sega že v 19. stoletje. Dediščina teh kamnosekov so še danes dobro vidni spomeniki, znamenja, pivški križi, okenski in vratni ok- virji. Posebnost (14) Ilirske Bistrice je staro mestno jedro, prepletanje ljudskega stavbarstva iz 19. stoletja s stavbami trgovskega, poslovnega in upravnega značaja. Po obilnem dežju nas navduši (15) slap Sušec, nad njim pa najdemo ostanke utrjene postojanke iz pozne rimske dobe, ki je kasneje postala srednjeveški grad Gradina. Vas (16) Prem varuje cerkev sv. Helene s prvimi poslikavami Toneta Kralja na eni strani slemena, na drugi pa grad Prem, ki izvira iz romanske dobe. Na gradu je arheološka zbirka. V poslopju nekdanje ljudske šole je urejena spominska (17) soba pesnika Dragotina Ketteja, enega od štirih stebrov slovenske moderne, ki se je rodil na Premu. V bližini Prema se nahaja (18) dvorec Turn, ki naj bi bil po legendi s podzemnim hodnikom povezan z gradom Prem. Lastniki vam postrežejo z odličnim sirom in drugim izdelki iz ovčjega mleka. Na (19) gradu Kalc je svoja najplodnejša leta preživel tudi pesnik in narodni buditelj, pravnik, politik ter skladatelj Miroslav Vilhar. 9.5.1869 se je grad Kalc zapisal v slovensko zgodovino, ko je Miroslav Vilhar organiziral množično politično zborovanje »Pivški tabor na Kalcu« z zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. Reka Reka, ki jo domačini imenujejo Velika voda, ali po domače »Vjlka Uoda«, izvira v Dletu, kjer se na desetine poto- kov steka v glavno odvodnico, nato ponikne v Škocjanske jame in se kot reka Timava prikaže malo pred izlivom v Jadransko morje. V Brkinih življenje zastane v času pusta, saj škoromati in šjme na- daljujejo s pustno tradicijo. Na Bistriškem se še odvija vizita, nabor polnoletnih fantov, ki izhaja še iz avtroogrskih časov. Takrat so se fantje do vojaških centrov pripeljali s pripetimi pušelci in na s papirnatim cvetjem okrašenih vozovih. Mlinarstvo in žagarstvo sta bili vodilni panogi v porečju reke Reke. Na dveh domačijah ob reki lahko z mislimi odplavamo nazaj skozi čas in se prepusti- mo utripu življenja nekoč. Na (20) Domačiji Novak še vedno zakurijo ognjišče v črni kuhinji in poženejo obnovljen Novakov mlin. Nižje ob toku, na (21) Domačiji Žagar, sta obnovljena žaga in mlin. (22) Snežnik je najvišja nealpska gora v Sloveniji, ki tvori izrazito pregrado nad Kvarnerskim zalivom. Očara nas z razgledom ter pestrim cvetjem. Počitniško naselje (23) Sviščaki v osrčju Snežniških gozdov so izhodišče za vzpon na Snežnik in izlete v gozdove pod Snežnikom, pozimi pa deluje tudi tamkajšnje smučišče. Gozdna pristava (24) Mašun leži v Snežniških gozdovih v sedlu, ki je naraven prehod med Pivško planoto in Loško dolino. Sredi gozda se bohotijo ostanki dveh stolpičev, zgrajenih v romantičnem slogu, ki sta edini ostanek nekdanjega lovskega gradiča. (25) Jamo Dimnice oblikujeta dve okoli 40 m globoki brezni povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje in skozi manjše brezno potiska toplejši jamski zrak. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber dima. Okoličani so domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice. (26) Dolina reke Glinščice, ki izvira nad vasjo Klanec pri Kozini, je prava zakladnica naravnih in kulturnih zanimivosti, čudovita za sprehode, kolesarjenje in pohodništvo. Kjer kratki južni brkinski potoki na kraškem površju poniknejo, je nastal splet številnih slepih dolin (27) Brezoviška velja za največjo v Sloveniji). (28) Škocjanske jame so sistem vodnih jam, ki jih je ustvarila reka Reka. Zaradi svoje izjemnosti so od leta 1986 vpisane na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri Unesco. Na površju nad jamo je prikazana zgodovina odkrivanja Škocjanskih jam in postopek pridobivanja žita v času ornega poljedelstva v Jurjevem in J’kopinovem skednju. (29) Divaška jama je dolga 700 m in ima več kot 1500 m poti. Pri ogledu jame se spustimo do globine 76 m. (30) Vremščica je greben, ki se med Postojnskim poljem in doli- no Reke razteza od Divače do Pivke. Obiskovalce omamijo predvsem redke travniške cvetlice.

V (31) Škrateljnovi hiši v Divači, najstarejši ohranjeni kraški domačiji in izjemnem spomeniku kmečkega stavbarstva, se je 7. julija 1907 rodila prva slovenska filmska zvezda Ida Kravanja, z umetniškim imenom Ita Rina. Kraški pršut in teran vam poleg kraške burje in kamna oznanjata, da ste na Krasu. Krasu daje svoj pečat značilna kraška arhitektura. V stavbarstvu osrednjega Krasa so jasno razpoznavna vaška naselja s sklenjenim uličnim nizom, posebna barvna lestvica ter značilno razporejanje stavb s posameznimi elementi, kot so okenski okvirji, portali, konzole, strehe, dimniki, strešni venci, zunanje stopnišče, balkon, gank, kamniti žlebovi, vodnjaki. Osnovni gradbeni material tipične kraške domačije je bil kamen, kritina pa se je spreminjala od slamnate in skrilnate do korčaste kritine.

(32) Sežanski botanični park obstaja že od leta 1848, ko je družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso. Park nam ponuja priložnost pobliže spoznati dokaj redke predstavnice domačih in tujih rastlin. V današnji stavbi Ljudske univerze v Sežani se nahaja (33) spominska soba slovenskega pesnika Srečka Kosovela, kjer se je rodil in nekaj časa živel. (34) Kosovelova domačija v Tomaju je urejena kot spominska zbirka Srečka Kosovela in celotne družine Kosovel. (35) Jama Vilenica pri Lokvi je najstarejša turistična jama v Evropi. Do sredine 19. stoletja je slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Iz vasi Lokev je tudi dostop do planinske koče na vrhu hriba z imenom (36) Kokoška. V vasi (37) Lipica, ki je pomembno konjeniško središče, se nahaja najstarejša evropska kobilarna, ustanovljena leta 1580, kjer poteka vzreja svetovno znanih konjev – lipicancev. (38) Vojaški muzej Tabor je urejen v stolpu Tabor sredi vasi Lokev in gosti bogato zbirko uniform, orožja in drugega materiala iz različnih obdobij ter zbirko s področja lokalne zgodovine. Muzej je bil odprt za javnost leta 1994 in bil odlikovan s 43 plaketami in priznanji. Razstavljeni predmeti, ki si jih lahko ogledamo v zbirki (39) Grgurjevega etnološkega hišnega muzeja, nam kažejo zgodovino Grgurjevih. Spoznamo njihov način življenja, preživljanja in skrb za napredovanje kraškega kmečkega gospodarstva. (40) Grofova jama je poševna fosilna jama s petimi vhodi, kakih 350 m dolga in 50 m globoka. Ime ima po Grofovih hribih, ki so bili last devinske grof je. Hrib (41) Trstelj je del grebena Črni hribi, ki ločujejo planoto Kras od Vipavske doline. Vrh hriba ob lepem vremenu ponuja izjemen razgled. V (42) Štanjelu nas pričaka največji grajski kompleks na Krasu, grad Štanjel, ki je današnjo podobo dobil v 16. in 17. Stoletju, in srednjeveško naselje na južnem pobočju griča Turn, ki je bilo konec 15. stoletja ograjeno z obzidjem. Kraška oz. romanska hiša je ena najstarejših hiš v naselju in odraža arhitekturne značilnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času roma- nike in gotike. (43) Lozejeva hiša v Ivanjem Gradu ponuja razstavo fotografij in orodja Jožefa Lozeja – Novatorja, ki govori o njegovem delu in življenju in še posebej o gradnji hiše Ivanji Grad št. 3. V Svetem pri Komnu stoji (44) cerkev svetega Egidija s po- sebno osmerokotno strešno konstrukcijo, ki stoji na enem samem stebru.

Projekt omogočili

sponzorji1evropska-komisjasponzorji2